Morda si zasledil/a, da se v zadnjem času v poklicnem svetu vedno več pomena pripisuje reflektivni praksi. Med strokovnjaki s področja organizacijske psihologije velja konsenz, da je refleksija v samem jedru učenja in osebne rasti na delovnem mestu, hkrati pa ključno prispeva k doseganju osebnih ciljev ter ciljev celotne organizacije.

Definicije refleksije se nekoliko razlikujejo med seboj, v večini pa so si strokovnjaki enotni, da gre v grobem za proces razmišljanja o delovanju, mišljenju, čustvovanju, odzivanju. Na delovnem mestu to vključuje interakcijo, izmenjavo mnenj, iskanje povratnih informacij in spodbujanje skupinskega razmišljanja.

Kako spodbujati refleksijo v organizacijah?

Pomembno je, da je proces refleksije podprt z ustrezno organizacijsko strukturo in praksami, ki spodbujajo refleksijo na treh nivojih – posameznikovem, skupinskem in organizacijskem.

Nivo posameznika

• Refleksija na posameznikovem nivoju omogoča osebi, da pregleda in oceni svoje lastne izkušnje, razmišlja o svojih dejanjih in ter ugotovi, kje so področja za izboljšanje. To lahko vodi do večje samozavesti, osebne rasti, poklicnega napredka in delovne učinkovitosti.

Primeri refleksije na posameznikovem nivoju so na primer dnevnik dela, kjer posameznik vsakodnevno piše v dnevnik, v katerim si zabeleži glavne dogodke, izzive, dosežke in čustva, povezana z delom. Še en primer je lahko, da si ob koncu delovnega dneva posameznik vzame nekaj minut za pregled dnevnih nalog in se vpraša -kaj je šlo dobro? Kje so še možnosti za izboljšave?

Nivo skupine

• Na skupinskem nivoju refleksija spodbuja sodelovanje in komunikacijo med člani ekipe. Skupna refleksija pomaga pri reševanju konfliktov, izboljšanju timske dinamike in ustvarjanju novih idej. Sodelavci, ki redno prakticirajo refleksijo, so bolje pripravljeni na spopadanje z izzivi, so bolj inovativni in dosegajo boljše rezultate.

Ekipe znotraj organizacij lahko refleksijo na skupinskem nivoju spodbujajo z rednimi brainstorming idejami, ki omogoča prosti tok idej. Pomembni so tudi sestanki za povratne informacije, saj to spodbuja odprto komunikacijo in sodelovanje.

Nivo organizacije

• Na organizacijskem nivoju pa refleksija omogoča celotni organizaciji, da prepozna in odpravi sistemske težave, izboljšuje procese in razvija strategije za dosego boljših rezultatov. Organizacije, ki spodbujajo refleksijo, so bolj prilagodljive in pripravljene na spremembe.

Na organizacijskem nivoju se refleksija lahko izvede v obliki letnih pregledov delovanja, izvedbe anket za zaposlene, kjer nato organizacije prejme povratne informacije in lahko sprejme ukrepe za izboljšanje, in na zadnje še različne delavnice za osebni razvoj vodij, kjer direktorji in tisti na vodilnih položajih razmišljajo o svojim vodstvenih sposobnostih in o možnih izboljšavah.

Zavedanje lastnih misli, čustev, vedenja in odnosov je ključno za osebno in poklicno rast, zato je refleksija nepogrešljivo orodje za izboljšanje razumevanja sebe in drugih ter sprejemanje premišljenih odločitev. S spodbujanjem refleksije na vseh nivojih posameznikovega, skupinskega in organizacijskega delovanja pa ustvarjamo okolje, ki je bolj prilagodljivo, inovativno ter pripravljeno na spremembe.