Ljudje smo čuteča bitja. Naše delovanje spremljajo različna čustva, ki vplivajo na naše vedenje. Ob določenih dogodkih točno vemo, kakšna čustva nas prevzemajo, včasih pa se nam zdi, da nas doleti karneval različnih čustev, ki jih težko identificiramo.
- Ko, na primer doživimo lažjo prometno nesrečo in se v nas od zadaj zaleti drugo vozilo, čutimo mešanico strahu, jeze, žalosti, skrbi.
- Ko v službi napredujemo, čutimo veselje, srečo, ponos, ki jih lahko spremlja tudi skrb.
- Ko doživimo razhod s partnerjem, čutimo žalost, razočaranje, tesnobo, lahko tudi osamljenost, skrb.
Čustva so tako redko jasna in enotna. Večinoma se med seboj prepletajo, menjajo, se dopolnjujejo ali pa so si nasprotna.
Nekatera izmed njih so dolgotrajna in so bolj intenzivna, spet druga imajo krajši rok trajanja in pridejo v bolj blagi obliki.
Prav vsa pa vplivajo na naše izkušnje, vedenja ter predstave o sebi, svetu in okolici.
POIMENOVANJE IN RAZLAGA ČUSTEV
Pred kratkim smo na Brstologiji pisale o tem, kako pomembno je pravilno predelati čustva.
Članek si lahko preberete TUKAJ.
Zatrta čustva namreč vplivajo na naše psihofizično zdravje.
Če velikokrat zatremo svoja čustva, čez čas pride do težav z njihovim prepoznavanjem.
Če se proces zatiranja čustev začne že v otroštvu, velikokrat odrastemo nepovezani s svojimi čustvi, kar pa lahko vodi v depresivna stanja in anksiozne motnje.
Nemalokrat smo zmedeni in sploh ne vemo točno kaj čutimo.
Včasih se zgodi, da začutimo novo čustvo, ki ga do tedaj nismo poznali. Zato se ga ustrašimo in ne vemo točno na kakšen način se z njim soočiti.
Ker je za našo dobrobit ključno, da znamo dobro predelati svoja čustva, je prvi korak njihovo prepoznavanje.
Pri prepoznavanju čustev nam je lahko v pomoč spodnja tabela.
V njej so razložena vsa najpogostejša čustva, ki jih doživlja večina izmed nas.
Upam, da vam bo v pomoč pri lažji identifikaciji in predelavi čustev.
TABELA ČUSTEV
| APATIJA | Tudi: brezčutnost, topost, brezbrižnost. |
| ANTIPATIJA | Nenaklonjenost, odpor do druge osebe. |
| BES | Nenadna, intenzivna, neobvladljiva jeza. |
| BLIŽINA, INTIMNOST | Globoka povezanost z drugo osebo. |
| DEPRESIVNOST | Dolgotrajno stanje nemoči, brezupa, potrtosti, praznine. |
| DOLGČAS | Duševno stanje nelagodja, nezadovoljstva, ki ga dobimo ob pomanjkanju zunanjih in notranjih dražljajev. |
| DVOM | Negotovost, pomanjkanje zaupanja. |
| EMPATIJA | Sposobnost zaznavanja, sprejemanja čustev drugih. |
| EVFORIJA | Kratkotrajen, a intenziven čustveni odziv, ki ga doživimo ob določenih dosežkih ali življenjsko pomembnih dogodkih. |
| FRUSTRACIJA | Nezadovoljstvo, vznemirjenost, ko si želimo nekaj spremeniti pa ne moremo, zaradi nasprotja med željami in možnostmi, ki so nam dane. |
| GNUS | Močan odpor, nelagodje, zavračanje določenega objekta, subjekta, situacije ali dogodka. |
| GROZA | Skrajna stopnja strahu, združena z odporom do nečesa. Stanje, ko mislimo, da se ne moremo izogniti nevarnosti. |
| HREPENENJE | Dolgotrajna, zelo močna želja. |
| HVALEŽNOSTI | Zavedanje izkazane dobrote. Čustveni odziv na prepoznavanje prispevka, ki ga je v naše življenje prineslo nekaj zunanjega. |
| JEZA | Doživimo, kadar ocenjujejmo, da se dogodki ali situacije neupravičeno ne odvijajo v skladu z našimi željami ter hkrati verjamemo, da smo dovolj močni, da to spremenimo. Namen jeze je, da nas motivira za tiste akcije, ki bodo druge spodbudile, da spremenijo svoje vedenje. Jezo je mogoče razlikovati glede na intenzivnost (pri tem je bes najmočnejša jeza). Jeza je povezana z agresivnim vedenjem, za razliko od sovraštva, ki je povezano z razdiralnim. |
| KESANJE | Neprijetno čustvo ob spoznanju, da smo naredili nekaj slabega, nepravilnega ali opustili nekaj dobrega, koristnega. |
| KRIVDA | Neprijetno čustvo, ki ga doživimo, ko naredimo nekaj, kar ni v skladu z našimi osebnimi moralnimi normami. |
| LJUBEZEN | Prijetno čustvo, ki ga doživljamo v odnosu do nam ljubih ljudi (lahko tudi živali, stvari, ki nam veliko pomenijo, do sebeitd. ). Obstajajo različne vrste ljubezni glede na odnos, ki ga imamo z drugo osebo. |
| LJUBOSUMJE | Vrsta strahu, ki ga doživimo, kadar ocenjujemo, da obstaja nevarnost, da se oseba, ki jo ljubimo, zaljubi v nekoga drugega. |
| MANJVREDNOST | Pojavi se, ko menimo, da nismo dovolj sposobni ali da si ne zaslužimo ljubezni, spoštovanja. |
| MELANHOLIJA | Duševno stanje čustvene prizadetosti, nejevolje, pesimističnega razpoloženja, malodušnosti. |
| MOČ | Občutek zmožnosti vplivanja na ljudi, situacije, dogodke. |
| NAPETOST | Stanje vznemirjenosti, nelagodja. |
| NAVDUŠENJE | Intenzivno veselje, pričakovanje glede določenega dogodka ali situacije. |
| NEGOTOVOST | Nemir, ki se pojavi glede določene situacij za katero ne moremo napovedati izida. |
| NEMOČ | Stanje, ko nam manjka moči, ker nimamo vpliva na določen dogodek, situacijo. |
| NEPOTRPEŽLJIVOST | Neprijetna vznemirjenost, napetost, ki se pojavi, ko čakamo, da se uresniči določena potreba, želja, cilj. |
| NEZADOVOLJSTVO | Neprijetno razpoloženje ob nam nelagodnem izidu določenega dogodka ali ne-zadovoljitvi potrebe. |
| OBČUDOVANJE | Občutek, ki ga dobimo, ko nekaj/nekoga odobravamo, sprejemamo, ker dosega naše standarde lepote, uspeha, všečnosti. |
| OBUP | Močno čustvo, ki ga doživimo ob ugotovitvi, da se naša želja ne bo uresničila. |
| OBŽALOVANJE | Neprijetno čustvo, ki ga posameznik doživi ob spoznanju, da je naredil nekaj slabega, napačnega ali pa opustil nekaj dobrega, koristnega. |
| OLAJŠANJE | Občutek, ko popusti napetost in nekaj postane prijetno. |
| OSAMLJENOST | Neprijeten občutek izolacije, nepovezanosti z drugimi. |
| POGREŠANJE | Čutiti odsotnost, manjko nekoga ali nečesa. |
| POGUM | Pripravljenost nekaj storiti kjub težavam, nevarnostim, oviram. |
| POHLEP | Neizmerna želja prisvajati si dobrine, ne glede na posledice. |
| PONOS | Čustvo, ki ga v nas zbudi dosega cilja, uspeh, lahko tudi družbeni položaj ali odobravanje nam pomembnih ljudi. |
| POŽELENJE | Velika želja po nečem. Zlasti po zadovoljevanju spolnih potreb. |
| PRESENEČENJE | Stanje, ki ga občutimo, ko doživimo nekaj, kar nismo pričakovali. Presenečenje je lahko prijetno ali neprijetno. |
| PREPRIČANOST | Čustveno stanje odsotnosti kakršnegakoli dvoma glede določene zadeve, dogodka, znanja. |
| PREZIR | Čustvo, ki ga doživimo v odnosu do nekoga, ki je s svojimi dejanji razvrednotil eno od nam pomembnih človeških vrednot in s tem pokazal svojo nedostojnost. |
| PRIVOŠČLJIVOST | Zadovoljstvo, ko se nekomu zgodi nekaj slabega, oziroma privoščiti nekomu nekaj slabega. |
| RADOVEDNOST | Želja po odkrivanju novih stvari, učenju, raziskovanju. |
| RAZOČARANJE | Pojavi se kot posledica nezadovoljstva ob neizpolnitvi pričakovanj, neuspehu ali izgubi upanja. |
| SAMOZAUPANJE | Odsotnost dvoma, negotovosti o sebi in svojih sposobnostih. |
| SAMOZAVEST | Prepričanost o svoji sposobnosti, znanju, moči. |
| SOVRAŠTVO | Ekstremna čustvena nenaklonjenost do določene osebe, skupine, entitete, načina obnašanja, itd. Sovgražtvo je povezano s fantaziranimi ali resničnimi razdiralnimi, maščevalnimi dejanji. Ta razdiralna dejanja pa ne povzročajo občutka krivde, ampak ponosa. |
| SPOŠTOVANJE | Pozitiven odnos do nekoga, zaradi njegove moralno utemeljene vrednosti. Če se ljubezen nanaša na celotno bitje, se spoštovanje nanaša na posamezne kvalitete. |
| SPREJETOST | Občutek, da pripadamo neki skupini. Tudi občutek odobravanja naših lastnosti, vedenja s strani drugih. |
| SPROŠČENOST | Odsotnost napetosti, tesnobe, neprijetnih občutkov. |
| SRAM | Čustveno stanje visoke neprijetnosti, ki ga posameznik doživi ob določenem dejanju, ki je družbeno nesprejemljiv. Lahko tudi ob razkritju svojih vedenj, ki so družbeno nesprejemljiva ali ob posmehovanju drugih zaradi svojih osebnostnih lastnosti, videza, vedenj. |
| SREČA | Prijetna čustva zadovoljstva in intenzivnega veselja. Doživimo jo, kadar je uresničena ena izmed naših velikih želja. |
| STISKA | Občutimo ob neugodnem, težko rešljivem stanju. |
| STRAH | Čustvo, ki ga povzroči določena grožnja ali nevarnost. Strah se pojavi kot odziv na specifično situacijo v sedanjosti ali kot pričakovanje morebitne grožnje v prihodnosti. |
| STRAST | Močno, trajno čustvo, ki ga spremlja intenzivna želja in entuziazem do določene osebe, stvari, cilja. |
| TESNOBA | Neprijetno stanje vznemirjenosti, napetosti, zaradi občutka ogroženosti, zlasti brez jasnega zavedanja vzrokov. |
| TREMA | Velika neprijetnost, vznemirjenost, ki jo doživljamo v povezavi z neko prihodnjo situacijo, za katero ocenjujemo, da presega naše sposobnosti. Velikokrat je povezana z javnim nastopanjem. |
| TRMA | Doživimo, kadar ocenjujemo, da je ogroženo nam pomembno stališče, prepričanje, želja. |
| UPANJE | Čustvo, ki ga doživimp, kadar pričakujemo, da se bodo stvari izven naše kontrole, odvijale na način, ki nam bo omogočil, ki nam bo omogočil uresničitev neke želje. |
| UMIRJENOST | Je stanje duševnega, čustvenega miru. Odsotnost vznemirjenosti, napetosti, distrakcij, ki ga spremljata spokojnost in mir. |
| UŽALJENOST | Odziv na očitno ali odkrito neodobravanje, nesprejemanje, kritiko s strani drugih. |
| VARNOST | Odsotnost občutka ogroženosti ali drugih ne-željenih dogodkov, izidov. |
| VESELJE | Prijetno čustvo navdušenja in vznemirjenosti, ki ga doživimo ob izpolnitvi želja, ciljev, pričakovanj. |
| ZADOVOLJSTVO | Prijeten občutek, ki ga doživimo ob izpolnitvni želja, ciljev. Čutiti umirjenost v telesu in umu. |
| ZALJUBLJENOST | Intenzivno navdušenje, ekstremen občutek naklonjenosti do druge osebe, ki ga spremlja občutek poželenja. |
| ZAVIST | Čustvo, ki ga doživimo, kadar ocenjujemo, da ima nekdo drug nekaj, kar nam predstavlja vrednost in do česar smo tudi sami upravičeni. |
| ŽALOST | Čustvena bolečina, ki je povezana z izgubo, pomanjkanjem, nemočjo, obupom, razočaranjem. |
Želim vam čim več lepih trenutkov in prijetnih občutkov.
Pozdravček,
Kaja
p.s. V kolikor se vam je članek zdel zanimiv, bom vesela, če ga delite z znanci, prijatelji, sodelavci. Morda jim napisano pride prav.
Bourne, Edmund J. 2015. The Anxiety and Phobia Workbook. Oakland, CA: New Harbinger Publications, Inc.
Javoršek Janja, Strniša Branka in Vervega Daša. 2017. Dobro sem. Pa ti? Priročnik za izvedbo preventivnih delavnic za krepitev duševnega zdravja. Ljubljana: Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje.
Slovar slovenskega knjižnega jezika. Dostopno prek: http://bos.zrc-sazu.si/sskj.
Ryan, Patrick Michael. 2014. Dictionary of Emotions: Words For Feelings, Moods, and Emotions. Portland, OR: PAMAXAMA.
